Malo kulture iz Pomurja

Prejšnji dan so menda na enem izmed pomurskih radijskih postaj naključne posameznike naprosili naj naštejejo poleg Prešerna še kakšnega slovenskega pesnika. Večina se ni spomnila nobenega. Morda so res naleteli na tisto peščico, ki so jim pesniki tuja vas, ampak z lahkoto sem ta dogodek povezala z novico, da so se pomurski devetošolci ponovno odrezali najslabše pri preverjanju znanja iz matematike in slovenščine. Minister in drugi „tam gor“ krivijo Rome, narečje in stanje trga dela. Moje izkušnje pravijo, da so že na lokalni ravni velike razlike pri podajanju znanja med različnimi osnovnimi šolami (in tudi srednjimi), kaj šele na državni ravni. In danes, na Prešernov dan oz. dan kulture, je pravšnji čas, da se predstavijo pomurski posamezniki, ki so del slovenskega kulturnega prostora.

Takoj ob bok Prešernu bi lahko postavila Stanka Vraza (1810 - 1851), ki je prleški pesnik in poleg Prešerna najvidnejši pesnik slovenske romantike. Vrazov sošolec je bil Franc Miklošič (1813 - 1891), ki je znan tudi kot leposlovec, a bolj kot to nas nanj asociira delo na področju slovanskih jezikov – glasoslovje, besediloslovje, besedotvorje, skladnja, postavitelj temeljev slovanskemu imenoslovju... In Miško Kranjec (1908 - 1983) je eden izmed prepoznavnejših pisateljev iz Prekmurja.

Vraz, Miklošič in Kranjec

Miki Muster (1925) je Prekmurec? Točno tako. Rodil se je v Murski Soboti. Mislim, da ni nobenega, ki ne bi poznal Ferija Lainščka (1959), Vlada Kreslina (1953), Evalda  Flisara (1945) in Edvarda Kocbeka (1904 - 1981). To so verjetno eni izmed najbolj markantnih Pomurcev in puščajo globok pečat na kulturni ravni. Lainšček je vsestranski (pisatelj, pesnik, dramatik, scenarist...), Kreslin mu v tem prav tako sledi, saj je aktiven na več področjih. Pisatelj Flisar morda večini manj znan, predvsem po dejstvu, da so njegove korenine v Prekmurju, je napisal enega izmed najbolj branih sodobnih romanov Čarovnikov vajenec. Kocbek je Pričevalec naših časov in buri duhove s povojnimi poboji.

Muster in Lainšček

Kreslin, Flisar in Kocbek

Tudi film je kultura in Karol Grossmann (1864 – 1929) je bil prvi slovenski ljubiteljski snemalec. Leta 1904 je posnel prvi filmski zapis v Ljutomeru. V igralskih vodah svojo rodno pokrajino najbolj predstavlja Evgen Car (1944), ki je bil član SNG Maribor in Mestnega gledališča ljubljanskega, sedaj, ko bi vsi pričakovali, da se bo zaradi upokojitve umaknil z gledaliških odrov, dela prav nasprotno s svojo gledališko predstavo Štorklje umirajo. Zgodba se dotika prekmurskega okolja in medosebnih odnosov v njem.

Grossmann in Car

In slikarstvo nas prav tako hrani kulturno. Prvi prekmurski akademski slikar je Ludvik Vrečič (1900 - 1945). Na drugi strani Mure v Prlekiji pa je največji pečat pustil Ante Trstenjak (1894–1970). Seveda nista edina, kar nekaj jih je, nekaj njih je naštetih tu.

Vrečič in Trstenjak

Skladatelj Slavko Osterc (1895 – 1947), rojen v Veržeju, ima zasluge pri posodobitvi slovenske glasbene ustvarjalnosti. Za sabo je med drugim pustil tri simfonije, tri opere enodejanke, balet Iluzije, kantato Krst pri Savici. Na glasbenem področju je poleg Kreslina verjetno med bolj poznanimi glasbena skupina Langa oz. brata Kontrec, ki sta prepoznavna tako po svoji glasbi, incidentih na Emi in seveda resničnem šovu Big Brother.

Osterc in Langa

Imamo tudi mlade pesnike, ki si šele utirajo pot med že uveljavljene. Med najbolj prodorne zagotovo spadata Marko Bunderla (1983) in Lučka Zorko (1981), ki bosta z vztrajnostjo in navdihom zagotovo lahko kos že prepoznavnim ustvarjalcem.

Bunderla in Zorko

Polno jih je, takih Pomurcev, bolj ali manj prodornih, ki radi ustvarjajo ali so ustvarjali... Omenjeni niso vsi, ki bi morda morali biti. Nikakor nikogar nisem zanalašč izpustila. Le prostora je premalo, da bi zgolj v en zapis strnila vse te ljudi.

Viri:

wikipedija

prlekija-on.net