Včasih v obliki mislih, včasih s pomočjo fotografij. O Bukovniškem jezeru sem pisala v eni izmed prejšnjih objav, a okoliš pri Dobrovniku ne ponuja samo jezera in zdravilnih točk. Pravo sprostitev in malo izobraževanja nam nudi gozdna učna pot pri jezeru.
Odpravimo se po gozdni poti, ki ne vodi okoli jezera in čez most nas pričaka tabla, ki opisuje gozdno učno pot. V gozdu nas pričakajo čudoviti drevoredi, eden iz listavcev, drug iz iglavcev. Ves čas sledimo nedozorelim češnjam, mimo raznih tabel, ki nas opozarjajo na vrsto dreves, ki se nahajajo v gozdu.
Pot je enostavna in lahkotna. Če kdo želi izkusit popolnost tišine, se mora tja odpravit pozimi, ko pokrajino prekrije sneg in ni nobenih zvokov, le tu in tam zaslišimo motor letala nekje visoko v zraku. Med gazenjem po skoraj nedotaknjenem snegu (človeških sledi tokrat ni bilo), nas na življenje opozarjajo le živalske stopinje...
Ko pridemo do opazovalnice se pot začne rahlo spuščat in nas privede do ceste, ki obkroža Bukovniško jezero. Cesto prečkamo in nadaljujemo pot po gozdu, kjer nas pričakuje mostišček in tako počasi prihajamo na začetek poti. Kdor si želi še malo bolj pretegnit noge, se lahko odpravi okoli jezera, saj učna pot vzame le približno 40 minut zmerne hoje.
Včasih sem v dilemi, kaj razkrit tukaj in kaj pustit, da ostane skrito. Seveda je učna pot jasno označena in javna, a kljub temu prava poslastica za tiste, ki si želijo miru in vonjav gozda ter nobenih smeti. In prav to troje lahko dosežemo s spoštovanjem narave in obzirnostjo do drugih. Tega na žalost v bolj bližnji okolici Bukovniškega jezera skorajda več ni. Ampak vedno obstajajo svetle izjeme...
Povezano:
0 komentarji:
Objavite komentar