Ampak te na nek način tudi vodijo tja.
Poljske poti so raj za vse, ki si zaželijo malo miru, svežega zraka in lepih pogledov po pokrajini. Četudi misliš, da si sam, se motiš in če dobro prisluhneš sredi polja prvič zasliši nato pa še zagledaš, kako te opazuje...
Za vse s slabšim vidom - na sliki je radovedna srnica, ki kuka skrita sredi polja in upa, da na njo v opazovalnici ne preži kak lovec.
Barbara; čisto slučajno sem danes zašla na tvoj blog. In ga v celoti prebrala! No, iskreno... si na začetku (ni še toliko člankov, da ga človek ne bi uspel prebrati v enem dnevu, kajne?). Zelo lepe fotografije. Vesela sem, da nam nekdo predstavi še Prekmurje. Premalo poznano, res. In opcijo bivanja v hiši, če bomo že tam. Pozdravljam vse bloge, ki želijo pokazati lepote Slovenije. In imajo solidne avtorske fotografije. Se bom še oglasila. Obljubim. Kar tako naprej.
OdgovoriIzbrišiPozdravljena, Pika! Res je, sem šele na začetku in upam da bo vztrajnost objavljana ostajala, da bom blogala in morda s tem koga privabila v naš konec, mogoče celo v Hišo za oddih.
OdgovoriIzbrišiOglasi se še, ja. Vsak je dobrodošel tu na blogu in seveda tudi v Pomurju :)
Čudovita pot , zdaj tu - zdaj tam spodaj - zgoraj , pot ! Lp
OdgovoriIzbrišiMarios