Mač(k)ice

Mačka med mačicami. Zofi se je s svojo med spanjem tipično Superman pozo udobno nadomestila kar na mačice. Je v sanjah rešila svet? :)

Kruh s čemažem

To sicer ni kruh, ki bi bil značilen za pomursko kulinariko, a glede na to, da je čas čemaža in ga ljudje tudi tukaj uporabljajo vedno bolj, ne bo odveč, če se deli ta recept. 

Čemaž je divji česen. Najbolj pomembno je, da ga znamo prepoznati. Menda ga ljudje radi zamenjajo s šmarnico in jesenskim podleskom. To se zagotovo ne more zgoditi, če ob nabiranju uporabljamo voh, saj ima, če ga malo pomečkamo s prsti (in tudi na daleč) izrazit vonj po česnu. Raste tako, da ustvari veliko preprogo dišečega zelenja, ki ga težko zgrešimo.

Sestavine za testo:

400 g moke,

(200 g polnozrnate in 200 g bele oz. 250g polnozrnate in 150g bele, po želji),

žlička soli,

2,5 dcl vode,

pol kvasa,

1 žlica medu,

šop čemaža.

Premaz:

2 žlici olivnega olja,

(če kdo želi prekmursko-prleško izkušnjo lahko uporabi svinjsko mast ;) ),

čemaž.

V manjšo posodo damo 1dl tople vode, žlico medu in kvas ter počakamo, da se kvas aktivira. Če se upira mu lahko pomagamo tako, da ga damo na toplo.

Čemaž nasekljamo na majhne kose. Tretjino pustimo za kasneje, saj jo bomo uporabili za premaz. Količina čemaža je odvisna od tega, kako zelo aromatičen kruh si želimo.

V večjo posodo damo moko, sol, nasekljan čemaž in prilijemo kvas ter 1,5 dcl vode (ki jo še lahko dodamo, če se nam testo zdi presuho). Gnetemo tako dolgo, da testo postane voljno. Nato ga oblikujemo in premažemo z olivnim oljem (alternativa svinjska mast ;) ) ter pustimo da vzhaja 1 uro.

Vzhajano testo še enkrat pregnetemo in oblikujemo. Čemaž, ki nam je ostal vmešamo v 2 žlici olivnega olja. Tri četrtine premaza uporabimo sedaj in premažemo kruh, ki ga nato damo v naprej segreto pečico.

Pečemo 20-30 minut pri 230°C .

Ko je kruh pečen ga takoj premažemo še s preostalim čemažem. 

Pokrajina

 Pogled skoraj v neskončnost.

Bujta repa

Prekmurskim in drugim študentom se ob omembi bujte repe verjetno porodi asociacija na vsakoletno študentsko fešto, ki jo v Ljubljani organizira Klub prekmurskih študentov. Po tekmovanju kuhanja bograča, so sedaj uvedli tudi tekmovanje v kuhanje bujte repe. Bujta repa je ubita repa in so jo nekoč kuhali ob kolinah, poleg pa postregli tudi krvavice. Lahko jo jemo tudi s krompirjem. Pri nas pa si jo postrežemo kar s kruhom. Ker je tako najboljše ;)

 Sestavine (za približno 5 oseb):

500 kisle repe
400 g mesnatih svinjskih kosti
60 g prosene kaše
svinjsko mast (ali olje)
3 stroke česna
2 žlici g moke
1-2 žlički mlete rdeče paprike
lovorjev list, nekaj zrn popra, sol.

V večjem loncu kuhamo repo in svinjske kosti približno eno uro. Dodamo nekaj zrn popra in lovorjev list ter solimo, če kisla repa ni že slana. Preden se meso popolnoma zmehča dodamo proseno kašo. V posebnem loncu popražimo na svinjski masti ali olju moko, dodamo nasekljan česen in dolijemo malo vode, pustimo, da malo zavre ter dodamo mleto rdečo papriko, saj se tako izognemo temu, da paprika zagreni. Vse skupaj dolijemo k kuhani repi in pustimo, da še malo povre. Po okusu še dosolimo. S kosti lahko odrežemo rezine mesa, ali pa pustimo, da se jedci sami spopadejo z njimi in jih sproti obirajo. 

Noji v Prekmurju

Poleg štorkelj so tukaj afriški tudi noji. Mimogrede, prve štorklje, ki so pristale na pomurska tla, so bile opažene ravno ta teden.

To, da so noji največje ptice, tečejo lahko s hitrostjo tudi 70 km/h, ne letijo, imajo največja jajca, ve verjetno vsak. To, da so noji na svetu že zelo dolgo časa, tam od 80 do 150 milijonov let, pa morda ne ve ravno vsak.

Strokovnjaki njihov obstoj ocenjuje na 120 milijonov let, primerjajo jih z dinozavri.

Najbolj osupljiv je njihov skozi vsa ta leta izoblikovani imunski sistem.

Ljudje uživajo njihovo meso, olje, jajca in se krasijo z njihovim perjem in ustvarjajo iz njihove kože usnje...

Ti noji so bolj za hobi, kot za kaj drugega. Zato se mi zdi, da lastnik ne bi bil ravno navdušen, če izdam, kje se nahajajo.

Jaz se jih malo bojim. V Avstraliji, Veliki Britaniji in ZDA jih uvrščajo med nevarne živali. Noji so že napadali in tudi ubijali. Ob takem zloveščem pogledu se niti ne čudim...

Nikakor se ne bojuj proti Pomladi

Ok, naslov je sicer vzet iz knjige (Soba z razgledom, Forster), katere zgodba se odvija v Toskani in nima nič kaj veliko z našimi kraji, a vseeno nekako zgornje besede ustrezajo obdobju prebujajoče narave. Imamo dobro vino, odlično hrano in najbližje toskanski pokrajini so Jeruzalemske gorice s topoli ob vijugajočih cestah.

Maškare so odgnale zimo, upam, da tudi bacile, ki so neomajno napadali ves februar. Narava se prebuja in prvi znanilci in znanilke so že tu. Še malo pa bo tudi hiša ponovno odprla svoja vrata...

Adijo sivina in mraz! Pozdravljena toplina in sonce :)

 (Upam, da se ne veselim prehitro.) 

Palačinke s skuto

Palačinke s skuto so še ena izmed jedi, ki definirajo pomursko kulinariko. Priprava je (spet) enostavna, a traja malo dlje. Najprej je namreč treba pripravit palačinke. Iz naslednji sestavin dobimo približno 10 ne predebelih palačink:

5 dl mleka,

3-4 jajca,

ščepec soli,

12-14 žlic moke (lahko pol polnozrnate, pol navadne bele)

1 dl Radenske,

in olje za ponev v kateri pečemo palačinke.

Spečemo palačinke, a pazimo, da ne preveč (na eni strani malo bolj, na drugi manj), saj jih bomo dali še v pečico. Pazimo tudi, da niso pretanke.

Pri nadevu, ki je čisto malo moderniziran, zmešamo naslednje sestavine:

50 dag skute,

2 dl kisle smetane (ne porabi vse za nadev, saj jo potrebuješ še za premaz. Dodajaj postopoma, saj nadev ne sme biti preveč tekoč),

1 jajce,

3 žlice sladkorja,

1 žlica medu,

1 vaniljin sladkor,

eno do dve pesti rozin (ki jih predhodno umijemo, nato lahko tudi namočimo v vodo ali rum, da postanejo sočne),

cimet.

Palačinke namažemo z nadevom (3-4 žlice), zvijemo in položimo v nameščen pekač (lahko uporabimo tudi peki papir. Vrh premažemo s preostalo kislo smetano in damo v pečico. Pečemo pri 180°C dokler niso rjavo zapečene (približno 20 minut ali več).

Jemo jih lahko tople ali hladne. Jaz imam raje tople, tako da jih lahko tudi, ko se ohladijo, brez problema segrejemo.